Informativna lokacijska informacija

Namenska raba in prostorski akt po občinah

Kaj se na parceli sme, določata prostorski akt občine (OPN) in namenska raba, ki jo ta akt parceli pripiše — zato se vsako preverjanje začne pri njiju. Na strani občine piše, kateri akt tam velja in katere namenske rabe pozna. Podrobna pravila gradnje (odmiki, višine, faktor zazidanosti) so v besedilu odloka in jih ta stran ne izpisuje.

Če parcelne številke ali katastrske občine ne veste, ju na karti najdete v javnem pregledovalniku PISO (Prostorski informacijski sistem občin).

Pri 20 občinah akta v nacionalni zbirki ni. Njihova stran pove, kaj o stanju njihovega OPN vemo in kje teče postopek; v seznamu so označene z brez OPN v zbirki. Podatki o aktih so zajeti 2026-09-04.

Kako prikaz nastane

Parcela se najprej poišče v katastru nepremičnin (GURS) po šifri katastrske občine in parcelni številki. Njeno geometrijo nato primerjamo z nacionalnimi sloji: enotami urejanja prostora in namensko rabo (Ministrstvo za naravne vire in prostor) ter režimskimi sloji ARSO, Ministrstva za kulturo in Direkcije RS za vode. Deleži površine se računajo iz dejanskega prekrivanja geometrij, ne iz sredinske točke — parcela lahko sega v več enot hkrati.

Varstveni režim se prikaže samo, kadar režimsko območje res sega na to parcelo — meje režimskih območij pogosto tečejo med parcelami, zato bi podatek na ravni cele enote urejanja zavajal.

Pogosta vprašanja

Je to uradna lokacijska informacija?

Ne. Uradno lokacijsko informacijo izda občina na vlogo (279. člen ZUreP-3) in je edina, ki jo lahko uporabite v upravnem postopku. Ta stran prikaže iste podatke iz istih državnih virov, a informativno in brez pravnih učinkov.

Od kod so podatki?

Parcela in katastrske občine iz katastra nepremičnin (GURS), enota urejanja prostora in namenska raba iz zbirke prostorskih aktov (Ministrstvo za naravne vire in prostor), varstveni režimi pa iz nacionalnih registrov: ARSO (narava), Ministrstvo za kulturo (eVRD — varstveni režimi kulturne dediščine) in Direkcija RS za vode (poplave, vodovarstvena in erozijska območja). Poizvedbe tečejo v živo ob vsakem preverjanju.

Zakaj je prikazana tudi »pokritost preverjanja«?

Ker prazen rezultat ni dokaz, da omejitve ni. Nekateri sloji imajo omejeno pokritost, drugi so lahko trenutno nedosegljivi, nekaterih podatkov (varovalni pasovi lokalnih cest, predkupna pravica, začasni ukrepi, zemljiškoknjižna bremena) pa ni v nobenem nacionalnem javnem sloju. Zato izpis vedno pove, kaj je bilo preverjeno in kje ostajajo vrzeli — spregledan režim je najdražja napaka.

Ali stran pove tudi, kaj in koliko smem graditi?

Še ne. Namenska raba in varstveni režimi so nacionalni sloji in delujejo povsod, pogoji gradnje (odmiki, višine, faktor zazidanosti, oblikovanje) pa so zapisani v besedilu vsakega občinskega prostorskega načrta posebej — struktura, oštevilčenje členov in celo mesto objave se med občinami razlikujejo. Ta del je v pripravi; do takrat pogoje preverite v odloku svoje občine, ki ga stran navede med prostorskimi akti.

Kaj pomeni, da parcela sega v več enot urejanja?

Parcela ni nujno v celoti v eni namenski rabi. Izpis zato pokaže vse enote urejanja in vse podrobne namenske rabe z deležem površine parcele — izračunanim iz dejanskega prekrivanja geometrij, ne iz sredinske točke. Že majhen delež druge rabe lahko pomeni drugačne pogoje na tem delu parcele.

Katastrska občina ni isto kot občina — kaj vpišem?

Vpišete katastrsko občino (k.o.) parcele; najdete jo v zemljiškoknjižnem izpisku, na potrdilu o namenski rabi ali v prodajni pogodbi, običajno skupaj s šifro (npr. 1466 Šmarješke Toplice). Katastrska občina je enota katastra in se ne ujema z upravno občino: 621 od 2698 katastrskih občin sega čez mejo občine, zato je na občinski strani seznam k.o. lahko daljši od pričakovanega, občino vaše parcele pa določi šele poizvedba.